»Uprizoritev Prometej: ena lepa apokalipsa lahko beremo kot zgodbo o poslednjem dnevu v življenju izgubljenega narcisoidnega mladega človeka, ki se (mogoče povsem slučajno) vrača v mesto, v katerem je odrasel.«

»Predstava je samo kraj, kjer so misli in čuti notranjosti nekoga, ki se bori z lastnimi demoni.«

»Priredba Ajshilovega Vklenjenega Prometeja želi biti meditacija o usodi intelektualcev v 21. stoletju.«

»In tisto, kar boleče odzvanja, je njegovo neskončno vztrajanje, natančno zaznavanje stvarnosti na nivoju objektivnosti in materialnost jezika, ki spiralno zapeljuje bralca. Vsa ta banalna stvarnost ljudi in predmetov se razrašča v brutalno zahtevo po gledanju, sledenju in poslušanju.«

»Obdobje, v katerega so postavljene predstave, je bilo v Novi Gorici v nekem smislu čas optimizma gradnje novega mesta.«

»Skupaj je neko mitično mesto zlitja, ki posameznika zaceli z drugim. Za to potrebujeta čas.«

»Zanimajo ga propadle in dotrajane notranjosti ter urbane vedute, ki delujejo, kot da prihajajo iz drugega časa.«

»To je predstava o nasilju, o konkretnem in sistemskem nasilju, ki v središče postavlja žensko.«

»Zdaj ga želim prikazati v mestih, kjer do zdaj še ni bil prikazan, na primer v manjših mestih, kot je Guvahati in podobno, saj smo v Bubanesvarju dosegli res dober uspeh.«